Jamstva niso dovolj
MSS pozdravlja jamstveno shemo, aktivacijo praznih in nižjo obdavčitev dolgoročnega najema — a jamstva sama ne znižajo cen in ne povečajo dostopnega fonda. Prekarni in nizki prihodki mnogim onemogočajo kredit že na startu.
Članki
Kaj pišejo mediji o krizi
Poglobljeni povzetki ključnih člankov — s številkami, citati in grafikami. Vsak vir je naveden; klik odpre izvirnik. Predlagaj članek →
Iščeš videoposnetke? Pojdi na Posnetke →
Večer · junij 2026
153 plač za 50 kvadratov
Ukrepi morajo mladim omogočiti samostojno življenje ne glede na premoženjski položaj njihovih družin.
153
neto plač
za 50 m² rabljenega v LJ pri povprečni plači (GURS)
172+
plač za novo
ista površina v novogradnji — še težje dosegljivo
4.890 €
m² v LJ
rabljena; 2022 še 3.980 € — Obala ~4.760 €
28,9
leta odselitev
Eurostat 2024 — EU povprečje 26,2 leta
1 kvadratek = 1 povprečna neto plača
153 plač za 50 m² v Ljubljani
12,8 let
rabljeno stanovanje (153 plač)
razlika do novogradnje (172+ plač)
Ena vrsta = 12 plač = eno leto dela. Brez najemnine, hrane, položnic in otrok — samo za kvadrate.
Vir: GURS / Večer, 2026. Ljubljana, rabljeno stanovanje ~4.890 €/m².
Oba stebra — javni in zasebni
Koalicija bolj poudarja lastništvo in zasebni trg. Brez nadaljevanja razvoja javnega najema in sistemskega povečanja dostopnih enot preboja ne bo. Politika mora preživeti menjavo oblasti — ne se rušiti vsak mandat.
Forum 2025
Stanovanje kot temeljna potreba
Stanovanje ni luksuz, temveč temeljna človekova potreba.
+60.000
gospodinjstev
več — a le okoli 32.000 novih stanovanj v istem obdobju
+86 %
cene nepremičnin
2015–2023 (rabljena celo +98 %, Maribor +115 %)
+45 %
dohodki
v istem obdobju — bistveno počasneje od cen
4 %
javni najem
delež v Sloveniji (EU povprečje ~8 %, OECD ~7 %)
56 %
mladih
ima stanovanjski problem (Mladinski svet Slovenije)
29,1
leta
povprečna starost odselitve od staršev — nad EU povprečjem
4 %Slovenija
4 % Javni najem v Sloveniji
8 % Povprečje EU
Delež javnih najemnih stanovanj. Ker je slovenski obroč tako tanek, gre pritisk v celoti na trg — in na starše.
Ponudba zaostaja za potrebami
Število gospodinjstev je zraslo za skoraj 60.000, novih stanovanj pa je bilo zgrajenih le okoli 32.000. Hkrati se je močno povečalo kratkoročno oddajanje (npr. Airbnb) — skoraj +10.000 enot.
Prazna stanovanja obstajajo
Po SURS (2021) je v Sloveniji okoli 165.000 praznih stanovanj. V mestih po porabi elektrike: LJ ~8 %, Maribor in Celje ~10 %, Kranj in Koper ~8 %. Del bi lahko šel v dolgoročni najem — a politika aktivacije zaostaja.
Mladi: dom kot privilegij
Enosobno v LJ pogosto 650–700 €. Več kot 28 % mladih najemnikov da za stanovanje več kot 40 % dohodka. 44 % mladih še vedno živi pri starših; med študenti polovica doma, le četrtina v študentskih domovih.
Starejši: stanovanjsko bogati, premoženjsko revni
Okoli 90 % starejših živi v lastni nepremičnini, a nizke pokojnine pogosto ne zadoščajo za vzdrževanje. Premalo je alternativ med »doma« in domom za starejše — zato tudi manj mobilnosti za mlade družine.
MMC RTV SLO · feb. 2026
Kriza brez napredka
Samo z javnimi sredstvi ne bo mogoče zapolniti vrzeli zaradi dolgoletnega zanemarjanja.
+10 %
cene v polletju
1. polletje 2025 — podobno tudi najemnine (GURS)
4.900 €
m² v Ljubljani
srednja vrednost rabljenih stanovanj; Slovenija ~3.000 €
< 14 mio €
za gradnjo 2012–22
vse vlade skupaj — desetletje zanemarjanja (MSP)
8–10 %
praznih v mestih
LJ ~8 %, Maribor in Celje ~10 % (poraba elektrike)
56 %
najemnikov
ocenjuje stroške bivanja kot previsoke (FDV 2024)
1.918
javnih 2022–25
+ 2.568 v gradnji / postopkih — še daleč od potreb
Zasebni najemni trg ostaja šibek
Ukrepi so osredotočeni predvsem na javni najem. Pogreša se aktivacija praznih stanovanj, boljši pravni položaj dolgoročnih najemodajalcev, manjša davčna bremena in nepremičninski davek — brez tega vrzel ne gre zapreti samo z javno gradnjo.
Airbnb-omejitev: prvi korak, a premalo
Zakon o gostinstvu omejuje kratkotrajno oddajanje (npr. 60 dni, občine lahko 30–270). IPoP opozarja, da 270 dni omogoča skoraj celoletno oddajanje in da zakon v sedanji obliki najemniškega trga ne bo bistveno umiril.
Brez družinske podpore — skoraj ni poti
Stanovanjske možnosti so močno odvisne od staršev (denar, uporaba dela nepremičnine). Tisti brez take opore in z majhnim najemnim trgom težko preidejo v samostojnost — potrebujemo dostopen, varen in dolgoročni najem.
Najemnine: podatki in nadzor šepajo
GURS zadnja tri leta ne analizira realiziranih najemnin — prijave so pogosto prenizke. Inšpekcija (IRSSDO) je v 2025 obravnavala le 11 prijav. Brez realnih podatkov in varnega položaja najemnikov politika dela na slepo.
Outsider · feb. 2026
Ne štejte imaginarnih stanovanj
Z naštevanjem imaginarnih števil novih stanovanj politika le odvrača pozornost od resničnih problemov.
165.600
praznih (SURS 2021)
864.300 stanovanj skupaj, le 698.700 naseljenih
76
na SSRS zdaj
najemnih enot na spletu sklada — proti napovedim 20–30 tisoč
60 %
mladih 25–29
živi pri starših (EU ~20 %, DK/FI ~4 %)
36.400
novih 2011–21
~70 % v eno-/dvostanovanjskih hišah; skladi le manjši delež
100 stanovanj v mestu
Približno 8–10 jih sameva
prazno / nenaseljeno stanovanje
V Ljubljani je po porabi elektrike praznih okoli 8 % stanovanj, v Mariboru in Celju okoli 10 %. Po SURS je v Sloveniji skupno okoli 165.600 nenaseljenih stanovanj.
Hkrati je bilo na spletu stanovanjskega sklada na voljo le okoli 76 najemnih enot — proti napovedim 20–30 tisoč novih.
Kriza ni izmišljena — a številke politikov so
Pred volitvami se napoveduje 10.000 ali 30.000 novih stanovanj; po volitvah številke utihnejo. Gradnja poteka ves čas, a kriza ostaja — ker problem ni le »premalo kvadratov«, ampak kdo jih dobi, po kakšni ceni in za kakšen namen.
Študenti, mladi, starejši
Študentskih domov je premalo (postelja ~100 €, zasebno ~300 €, tudi za kleti). Mladi se osamosvajajo pozno. Starejšim primanjkuje oskrbovanih in skupnostnih modelov. Dodatnih deset tisoč tržnih enot tega ne reši samo od sebe.
Finski pristop: olajšati, ne podariti
Sheme varčevanja z ugodnimi posojili za prvo nepremičnino — podobne je imel tudi naš sklad, a so bile ukinjene. Stanovanja zgrajena z javnim denarjem se ne smejo prodajati po tržni ceni: preprodaja le po regulirani ceni, da ni špekulacije.
2026: ministrstvo, a isti vzorec
Nova struktura in več uradnikov — cene pa še vedno rastejo in so večini nedosegljive. Več dovoljenj za večstanovanjske stavbe gre pogosto zasebnim investitorjem (3.000–4.000+ €/m²). Ob 150.000+ praznih enotah se vprašanje premakne: ali politika rešuje na pravem mestu?
Predlagaj članek
Poznaš dober medijski zapis o stanovanjski krizi? Oddaj povezavo — po pregledu ga lahko dodamo na stran.
Več glasov
Objave z omrežij in videoposnetki
Poleg medijskih analiz zbiramo tudi glasove ljudi in posnetke razprav.