- Ciljna skupina: prvi kupci do 40. leta s srednjim dohodkom (zgornja meja)
- Nakup pod tržno vrednostjo — lažji kredit in boljši price/performance
- Ob prodaji: vračilo ugodnosti + del rasti v javni/revolving sklad
- Samo primarno bivanje, omejitev vrednosti nepremičnine
- Razvijalci in skladi sodelujejo — ne »vsak sam na banki«
Srednji razred pogosto »skoraj« zmore kredit — manjka pa 10–20 % za dostopen vstop. Deljeni nakup zniža prag, ne da bi država večno subvencionirala: denar se vrne in pomaga naslednji generaciji.
Kdo bi to izvedel
- Sklad za dostopen nakup (revolving) — nov ali v okviru Stanovanjskega sklada RS
- Stanovanjske korporacije in razvijalci (ponudba enot)
- Banke (preostali del financiranja)
Kje to že deluje
Ukrep ni izmišljen — spodaj so države, kjer je preizkušen, in viri, kjer lahko preveriš podrobnosti.
Nizozemska
Koopgarant in KoopStart: kupec dobi popust na tržno ceno, ob prodaji pa se popust in dogovorjen delež rasti vrednosti vrneta ponudniku oziroma skladu.
NFBK — Nationaal Fonds Betaalbare KoopwoningenZdruženo kraljestvo
Shared Ownership: kupiš 10–75 % vrednosti stanovanja, za preostanek plačuješ znižano najemnino, delež pa lahko postopoma povečuješ (»staircasing«). Dohodkovna meja je 80.000 £ (90.000 £ v Londonu).
GOV.UKIrska
First Home Scheme: država in banke prispevajo do 30 % cene novogradnje v zameno za sorazmeren lastniški delež, ki ga lahko kupec kadar koli odkupi nazaj. Veljajo regionalne cenovne meje.
First Home Scheme Ireland
Kaj lahko gre narobe
Noben ukrep ni brez tveganj. Kdor jih zamolči, jih ne zna odpraviti.
- Če se uporablja le za novogradnje, lahko podpre cene razvijalcev — nujne so cenovne meje
- Kupec mora vnaprej razumeti, koliko rasti vrednosti mu ostane
- Potreben je zagonski kapital sklada, ki se povrne šele ob prodajah